»Milan Kleč v grobem spada v generacijo avtorjev t. i. nove proze, ki so začeli v slovensko prozo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja vnašati fantastiko, asociativnost, naključje, jezikovne igre in razne druge postmodernistične postopke.«
»Verjamem, da so to vprašanja in problemi, s katerimi se ukvarjata celotna Evropa in svet, ter da bo nominacija povečala zanimanje za knjigo tudi zunaj naših meja.«
»Morda je bil na vrsti najprej informativni program, ampak že jutri bodo na vrsti izobraževalni, mladinski, kulturno-umetniški program. Tega si absolutno ne želim, saj je tudi mene vzgojil RTV. Potrebujemo čim bolj depolitizirano institucijo.«
»Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti.«
»Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem.«
»Film Neskončni dve minuti je premišljena sestavljanka kot Nolanov Tenet ali serija Dark, le da niti malo holivudsko spektakelska ali heglovsko nemška, pač pa izrazito japonska: čudaška, čudaško smešna in skrajno simpatična.«
»Projekt smo si zastavili tako, da proučujemo, kako se razvijajo misel o slovenstvu, nacionalni naboj in nacionalna identiteta. Kateri so tisti mejniki v slovenski zgodovini, na katere se opiramo, ko rečemo: to smo mi, mi smo Slovenci.«